OSEL ali BUDALA?

OSEL ali BUDALA?

Ste se že kdaj počutili, kot da bi bili OSEL ali da bi vam na čelu pisalo JAZ SEM BUDALA? Ja, to se je meni dogajalo zadnjih pet tednov. Čeprav se nimam ne za osla, ne za budalo, me je oseba želela narediti, da to postanem. Ko zadev ne poznam, se spomnim besed očeta, ki mi je dejal: »Če kaj ne veš, vprašaj!« Tako so se končali številni pogovori s to osebo in njenih »novih« prijateljev. Jaz pa sem vprašala uradne institucije in v tem tednu dobila kar dva uradna odgovora. Zanimivo … Šokantno in pretresljivo.

Pa pokličem to osebo in jo soočim z odgovori. Ta pa vztrajno še naprej laže, obrača besede, se spreneveda in spet (začuda) želi iz mene narediti OSLA ali BUDALO. Halo? Kam vse seže človeški pohlep, požrešnost, narcisoidnost in še bi lahko naštevala.

Po drugi strani pa sem vesela, da me je življenje obogatilo z razumom, premišljenostjo in brez kančka sramu, da znam vprašati in dobiti želene informacije. Tudi očetu sem hvaležna. Slovenski pregovor še kako drži Kdor ne vpraša, kruha strada.

Vesela sem, da imam v življenju okoli sebe prijatelje, ki me razumejo, me podpirajo in seveda svojo družino.

In kako se je končal pogovor s to osebo: postavila sem jo pred Resnico in se od nje poslovila z nasmehom na obrazu in željo, da se ima v življenju lepo. Mati Naravo pa bo poskrbela za to osebo …

Pa le nisem ne OSEL, ne BUDALA!